Svet
Svet je en sam organ, a se zaradi organizacije svojega dela sestaja v različnih sestavah glede na zadevo, o kateri poteka razprava; sej različnih sestav se udeležujejo ministri iz držav članic in evropski komisarji, pristojni za zadevna področja. V 90-ih letih prejšnjega stoletja je bilo sestav dvaindvajset, število pa se je junija 2000 zmanjšalo na šestnajst in nato junija 2002 na devet sestav. Od 1. decembra 2009, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, je konfiguracij deset. Še vedno pa Svet ostaja en sam v smislu, da je odločitev vedno odločitev Sveta, ne glede na sestavo, ki jo sprejme, in se sestava niti ne omenja. Sedež Sveta je v Bruslju, kjer se sestaja večkrat mesečno (seje aprila, junija in oktobra pa potekajo v Luxembourgu).
Odločitve Sveta se pripravljajo v okviru strukture več kot 150 delovnih skupin in odborov, katerih člani so delegati iz držav članic. Ti rešujejo tehnična vprašanja in zadevo posredujejo Odboru stalnih predstavnikov (Coreper), ki ga sestavljajo ambasadorji držav članic pri Evropski uniji. Ta odbor zagotavlja doslednost dela in rešuje tehnično-politična vprašanja, preden zadevo predloži Svetu.
Svet sprejema odločitve z glasovanjem ministrov iz držav članic, obstajajo pa tri vrste glasovanja, odvisno od določb pogodbe glede obravnavane zadeve: navadna večina (za postopkovne odločitve), kvalificirana večina (ponderirano glasovanje na podlagi prebivalstva držav članic, ki se uporablja za veliko odločitev, ki zadevajo notranji trg, gospodarske zadeve in trgovino) ter soglasje (za zunanjo politiko, obrambo, pravosodno in policijsko sodelovanje ter obdavčevanje).
V veliki večini primerov Svet sprejema odločitve na predlog Evropske komisije in v sodelovanju z Evropskim parlamentom, bodisi po postopku posvetovanja (npr. na področju kmetijstva, pravosodnega in policijskega sodelovanja ter obdavčevanja) ali po postopku soodločanja (npr. na področju notranjega trga).