Meje in vizumi
Dostop do Evrope v globaliziranem svetu
Ustanovitev Frontexa leta 2004 je bil pomemben napredek v razvoju skupnega upravljanja zunanjih meja. Poleg tega je začel veljati vizumski zakonik, postopoma pa je bil uveden tudi vizumski informacijski sistem. V tem okviru je cilj stockholmskega programa uskladiti varovanje meja in zagotavljanje njihovega neoviranega prehoda.
■ Celostno upravljanje zunanjih meja
Unija mora še naprej omogočati enostaven dostop do ozemlja svojih držav članic, hkrati pa sprejemati ukrepe za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter vzdrževati visoko raven varnosti.
Cilj stockholmskega programa je uskladiti varovanje meja in zagotavljanje njihovega neoviranega prehoda
Zato je treba pri sprejemu migrantov na zunanjih mejah Unije uskladiti dejavnosti Frontexa in Evropskega azilnega podpornega urada, zlasti da bi lažje opredelili osebe v heterogenih tokovih migracij. Stockholmski program je tako podlaga za razpravo o dolgoročnem razvoju Frontexa in možnosti za vzpostavitev evropskega sistema enot mejne policije.
Da bi bila mejna kontrola kar najbolj učinkovita, sta začetek delovanja druge generacije schengenskega informacijskega sistema in uvedba vizumskega informacijskega sistema še vedno ključna cilja. Poleg tega se bo nadaljeval tudi postopni razvoj evropskega sistema nadzorovanja meja (Eurosur) na južnih in vzhodnih mejah. V okviru Eurosurja naj bi se vzpostavil sistem, ki uporablja sodobne tehnologije, pospešuje interoperabilnost in uporabo enotnih standardov za nadzor meja.
■ Vizumska politika
EU in države članice bodo lahko izkoristile razvoj na teh področjih in tako okrepile regionalno konzularno sodelovanje
Ta politika je del širšega okvira, v katerem so upoštevana ustrezna notranje- in zunanjepolitična vprašanja. EU in države članice bodo lahko izkoristile razvoj na teh področjih in tako okrepile regionalno konzularno sodelovanje s pomočjo programov tovrstnega sodelovanja, ki bi lahko vključevali zlasti ustanovitev skupnih centrov za sprejemanje vlog za izdajo vizumov.
EU bo redno preverjala seznam tretjih držav, za državljane katerih velja ali ne velja vizumska obveznost, v skladu z ustreznimi merili, ki se nanašajo na primer na nezakonito priseljevanje, javni red in varnost in ki upoštevajo notranje- in zunanjepolitične cilje Unije. EU bo zagotovila tudi spoštovanje načela vizumske vzajemnosti.