Skupna trgovinska politika
Evropska unija upravlja trgovinske in naložbene odnose z drugimi državami na podlagi skupne trgovinske politike, ki je v njeni izključni pristojnosti, kar pomeni, da je EU edina, ki lahko sprejema zakonodajne akte o trgovinskih zadevah in sklepa mednarodne sporazume o trgovini. Z Lizbonsko pogodbo so se pristojnosti Unije na področju skupne trgovinske politike razširile, tako da zdaj vključujejo tudi storitve, pravice intelektualne lastnine in neposredne tuje naložbe.
V okviru trgovinske politike je Komisija pristojna za pogajanja o trgovinskih sporazumih, ki zadevajo tarifne spremembe, carinske in trgovinske določbe ter zaščitne ukrepe, in za upravljanje tovrstnih sporazumov. Svet ima ključno vlogo, saj Komisijo pooblasti, da začne pogajanja o sporazumih, in ji prek svojega Odbora za trgovinsko politiko da pogajalske smernice.
Svet ukrepe za izvajanje skupne trgovinske politike sprejema skupaj z Evropskim parlamentom (po rednem zakonodajnem postopku).
Ministri za trgovino se v okviru Sveta, ki mu predseduje predstavnik države, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu, običajno sestanejo dvakrat na leto.
Glej tudi: