Svet Evropske unije

Svet je bistveni nosilec odločitev v Evropski uniji.

JL buildingAkte, ki neposredno vplivajo na življenje državljanov in imajo tudi velik vpliv na mednarodni ravni, sprejema Svet, običajno v sodelovanju z Evropskim parlamentom.

Svet je institucija Unije, v kateri zasedajo predstavniki vlad držav članic, in sicer ministri posameznih držav članic, pristojni za določeno področje. Svet se glede na obravnavano vsebino sestaja v različnih sestavah in različno pogosto. Ministri za zunanje zadeve se na primer sestanejo približno enkrat na mesec v okviru Sveta za zunanje zadeve. Podobno se ministri za gospodarstvo in finance sestanejo enkrat na mesec v okviru Sveta, ki obravnava ekonomske in finančne zadeve in je znan pod imenom Svet Ecofin.

Svet se sestaja v desetih sestavah, ki zajemajo vse politike Unije. Svet za zunanje zadeve, ki se ga običajno udeležijo ministri za zunanje zadeve ali ministri za evropske zadeve, skrbi za usklajenost dela različnih sestav Sveta, pripravlja pa tudi srečanja Evropskega sveta.

Naloge Sveta
  • sprejema zakonodajne akte (uredbe, direktive itd.), najpogosteje v "soodločanju" z Evropskim parlamentom;
  • prispeva k usklajevanju politik držav članic, denimo na ekonomskem področju;
  • oblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi strateških smernic, ki jih določi Evropski svet;
  • sklepa mednarodne sporazume v imenu Unije;
  • sprejema proračun Unije z Evropskim parlamentom.

 

Svet kot zakonodajalec

Svet je skupaj z Evropskim parlamentom zakonodajalec Unije. V večini primerov lahko Svet odloča le na podlagi predlogov, ki mu jih predloži Evropska komisija. Od Komisije lahko zahteva, da mu predloži vse predloge, ki se mu zdijo primerni. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe lahko tudi milijon državljanov s podpisom peticije pozove Komisijo k predložitvi predloga. To je t. i. pravica državljanov do pobude.

Število glasov posamezne države članice določajo pogodbe. Pogodbe določajo tudi, kdaj je potrebna navadna večina, kvalificirana večina ali soglasje.

Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o predlogu zakonodajnega akta ali v primeru splošne razprave. Te razprave lahko spremljate v živo na spletišču Sveta (video.consilium.europa.eu) in poslušate na primer, kako vaš minister izrazi stališče vaše države. Pisna dokumentacija ministrov je prav tako vsem na voljo.

Nasprotno pa razprave na nezakonodajnih področjih, kot je na primer področje zunanjih zadev, niso javne. Vendar pa sejam Sveta vedno sledita tiskovna konferenca in sporočilo za javnost, v katerem so pojasnjene sprejete odločitve.

Kvalificirana večina je dosežena, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

  • večina držav članic odobri predlog (v nekaterih primerih dvotretjinska večina);
  • najmanj 255 od skupno 345 glasov je za predlog.

 

Vsaka država članica lahko poleg tega zahteva potrditev, da predstavlja število glasov vsaj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če to merilo ni izpolnjeno, predlog ni sprejet.

Distribution of votes for each Member State 
Nemčija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo 29

Španija, Poljska

27
Romunija 14
Nizozemska 13
Belgija, Češka republika, Grčija, Madžarska, Portugalska 12
Avstrija, Bolgarija, Švedska 10
Danska, Irska, Litva, Slovaška, Finska 7
Ciper, Estonija, Latvija, Luksemburg, Slovenija 4
Malta 3
SKUPAJ 345
Z glasovalnim kalkulatorjem lahko simulirate različne oblike glasovanja in preverite izide.

 



Predsedstvo Sveta

 

Vrstni red predsedovanja 
SKLEP SVETA z dne 1. januarja 2007 o določitvi vrstnega reda predsedovanja Svetu

arrow-single-bluePodrobnejše informacije

2013-Irish Presidency

Svetu izmenično predseduje 27 držav članic Unije v posameznih šestmesečnih obdobjih, V tem šestmesečnem obdobju predsedstvo vodi srečanja na vseh ravneh, predlaga smernice in oblikuje kompromise, ki so potrebni za sprejetje odločitev Sveta.

Da se zagotovi kontinuiteta dela Sveta, šestmesečna predsedstva tesno sodelujejo v skupinah po tri. "Trojka" predsedstev pripravi skupni program dela Sveta za obdobje 18 mesecev.

Le eni sestavi Sveta ne predseduje šestmesečno predsedstvo, in sicer Svetu za zunanje zadeve, ki mu od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. To funkcijo od 1. decembra 2009 opravlja Catherine Ashton. Približno dvajsetim delovnim skupinam na področju zunanjih zadev prav tako predseduje stalni predsednik, ki ga imenuje visoki predstavnik.