COUNCIL: 60 YEARS OF LAW AND DECISION MAKING

S Pariško pogodbo je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, ki je vzpostavila skupni trg za premog in jeklo. To je prva ustanovna pogodba.

Parties: Nemčija  , Belgija , Francija , Italija , Luksemburg  in Nizozemska .

Prvo zasedanje posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnika Sveta Evropske unije, je bilo v Luksemburgu.

 

Sporočilo za javnost, objavljeno po prvem zasedanju posebnega Sveta ministrov ESPJ (Luxembourg, 10. september 1952) (pdf, francoščina) [skeniran originalni dokument]

Rimska pogodba je ustanovila

• Evropsko gospodarsko skupnost (Pogodba o ustanovitvi EGS);
• Svet Evropske gospodarske skupnosti,
• Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba o ustanovitvi Euratom);
• in Svet Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Cilj: postopna vzpostavitev splošnega skupnega trga in Evropske skupnosti za atomsko energijo.
Prvo zasedanje Sveta EGS je bilo 25. januarja 1958.

Kriza "praznega stola": Francija je bojkotirala zasedanja Sveta zaradi nestrinjanja o skupni kmetijski politiki.

Zasedanj se je ponovno udeleževala po sprejetju "luksemburškega kompromisa", ki je določil pravilo soglasne odločitve.

Pogodba o pristopu Danske , Irske  in Združenega kraljestva .

Pogodba o pristopu Grčije .

Pogodba o pristopu Španije  in Portugalske .

Z Enotnim evropskim aktom je bil ustanovljen notranji trg. S tem se je začelo zakonodajno sodelovanje med Svetom in Evropskim parlamentom ter sodelovanje na področju zunanje politike. Poleg tega je bilo uvedeno glasovanje s kvalificirano večino na nekaterih področjih in prvič je bil omenjen Evropski svet.

Na zasedanju Evropskega sveta v Edinburgu leta 1992 so bile uvedene "javne razprave", ta praksa pa se je z leti bistveno razširila, nazadnje z Lizbonsko pogodbo.

Javne razprave in javna posvetovanja je mogoče spremljati v obliki videoprenosa na portalu Sveta.

Pogodba o Evropski uniji (PEU, Maastrichtska pogodba). V okviru te pogodbe:

• so bili storjeni prvi koraki k ekonomski in monetarni uniji;
• so se začela prizadevanja za euro;
• je bila uvedena skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) ter sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (PNZ).

Pogodba o pristopu Avstrije , Finske  in Švedske .

V Amsterdamski pogodbi je bilo ustanovljeno območje svobode, varnosti in pravice ter vključen schengenski pravni red tj. pravila o odpravi kontrol na notranjih mejah in o okrepljenem policijskem in pravosodnem sodelovanju.

Uvedena je bila tudi funkcija visokega predstavnika za SZVP in vzpostavljena zmogljivost kriznega upravljanja.

V Pogodbi iz Nice je bila uvedena reforma institucij kot priprava na prihodnjo Unijo s 27 članicami.

Pogodba o pristopu Češke republike , Estonije , Cipra , Latvije , Litve , Madžarske , Malte , Poljske , Slovenije  in Slovaške .

Pogodba o pristopu Bolgarije in Romunije .

Z Lizbonsko pogodbo je Evropski svet postal institucija s svojim predsednikom.

Uvedene so bile spremembe pri glasovanju s kvalificirano večino in njegova uporaba se je razširila. Pogodba določa enakovrednost med Evropskim parlamentom in Svetom pri sprejemanju zakonodaje ter večjo vključenost nacionalnih parlamentov.

Pogodba o pristopu Hrvaške je podpisana, ratifikacija poteka. Hrvaška se bo EU pridružila julija 2013.

Svet danes.
Zasedanje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov.